Demeter je blagovna znamka, ki označuje hrano najvišje kakovosti. Označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in strogih smernicah pri pridelavi in predelavi za pridobitev in uporabo blagovne znamke Demeter.
|
Blagovna znamka Demeter
Demeter blagovna znamka označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in strogih smernicah pri pridelavi in predelavi za pridobitev in uporabo blagovne znamke Demeter, kar pomeni:
- Kmetije delujejo kot celosten organizem, ki ga tvorijo rastline, živali, ljudje v medsebojni harmoniji;
- Hrana, ki je pridelana na teh kmetijah, je polna življenjskih in vitalnih sil, ki ljudem prinašajo zdravje in duhovno rast
- Kolobarjenje namesto monokultur;
- Uporaba kompostov namesto mineralnih gnojil;
- Spoštovanje integritete oziroma dostojanstva živali; krave imajo rogove (za razliko od intenzivne reje, kjer so krave pohabljene, saj jim rogove odstranijo);
- Krma za živali, pridelana na lastni kmetiji;
- Prepovedana uporaba živalskih hormonov in rastnih regulatorjev;
- Prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov;
- Vitalnost rastlin zagotovljena z osnovnimi sortami in biodinamičnim žlahtnjenjem;
- Prepovedana uporaba CMS hibridov;
- Prepovedana uporaba sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci;
- Obvezna uporaba biodinamičnih pripravkov, narejenih iz zdravilnih zelišč, mineralov in živalskega gnoja, ki vzpodbujajo rodovitnost tal in vitalnost rastlin;
- Poštenost in transparentnost preko celotne verige;
- Poudarek na kakovosti in ne na količini;
- Prepovedana uporaba sintetičnih arom, konzervansov in drugih aditivov;
- Ni homogenizacije mleka in uporabe nitritov pri mesnih izdelkih.
RAZVOJ BLAGOVNE ZNAMKE DEMETER:
Leto 1928
Predstavljen simbol Demeter.
Demetra je grška boginja plodnosti, ki skrbi za cvetenje in plodnost vseh rastlin.
Oblikovane prve smernice za kontrolo kakovosti pridelkov Demeter.
Leto 1930
Kromatografija – razvoj metode vizualizacije kakovosti hrane Demeter, ki sta jo razvijala dr. Lily Kolisko in dr. Ehrenfried Pfeiffer;
Prvi uradni poskusi (Nemčija, Berlin), ki so prikazali učinkovitost biodinamične metode pridelave hrane.
Leto 1931
Hiter razvoj biodinamike – obstoj približno 1000 biodinamičnih kmetij v Evropi.
Leto 1941
Skoraj konec – prepovedane vse organizacije Demeter in mesečna revija 'Demeter' s strani stranke NSDAP.
Leto 1950
Izdan prvi izvod revije ‘Lebendige Erde’.
Istanovljen Inštitut za biodinamične raziskave v Darmstadu.
Leto 1952
Začetek znanstevnega dela v sodelovanju z nemškimi univerzami in drugimi organizacijami po celem svetu.
Leto 1963
Maria Thun (1922 – 2012) razkrije svetu njeno celovito delo o kozmičnih vplivih na rastline in razvija Setveni koledar, ki je od takrat vsako leto preveden v številne jezike.
Leto 1978-2006
V Švici postavljen znanstveni poskus, ki primerja ekološko/biodinamično/ konvencionalno kmetovanje.
Rezultati poskusa objavljeni v znanstveni reviji 'Science'.
Leto 1997
Združilo se je 19 neodvisnih organizacij Demeter: Avstrija, Brazilija, Danska, Egipt, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Švica, Združene države Amerike, ki so oblikovale Demeter International.
Leto 1999
Demeter postane največji ponudnik ekološke hrane na svetu.
Leto 2002
Ustanovitev Mednarodnega biodinamičnega združenja (IBDA), ki skrbi za zaščito in postane lastnik različnih blagovnih znamk, tudi ‘Demeter’ in ‘Biodinamično’ po vsem svetu.
Leto 2014
Praznujemo 90. obletnico kmetijskega tečaja s slovestnostmi po celem svetu.
V Bonnu organizirana prva znanstvena konferenca s področja biodinamičnega kmetovanja.
Leto 1928
Predstavljen simbol Demeter.
Demetra je grška boginja plodnosti, ki skrbi za cvetenje in plodnost vseh rastlin.
Oblikovane prve smernice za kontrolo kakovosti pridelkov Demeter.
Leto 1930
Kromatografija – razvoj metode vizualizacije kakovosti hrane Demeter, ki sta jo razvijala dr. Lily Kolisko in dr. Ehrenfried Pfeiffer;
Prvi uradni poskusi (Nemčija, Berlin), ki so prikazali učinkovitost biodinamične metode pridelave hrane.
Leto 1931
Hiter razvoj biodinamike – obstoj približno 1000 biodinamičnih kmetij v Evropi.
Leto 1941
Skoraj konec – prepovedane vse organizacije Demeter in mesečna revija 'Demeter' s strani stranke NSDAP.
Leto 1950
Izdan prvi izvod revije ‘Lebendige Erde’.
Istanovljen Inštitut za biodinamične raziskave v Darmstadu.
Leto 1952
Začetek znanstevnega dela v sodelovanju z nemškimi univerzami in drugimi organizacijami po celem svetu.
Leto 1963
Maria Thun (1922 – 2012) razkrije svetu njeno celovito delo o kozmičnih vplivih na rastline in razvija Setveni koledar, ki je od takrat vsako leto preveden v številne jezike.
Leto 1978-2006
V Švici postavljen znanstveni poskus, ki primerja ekološko/biodinamično/ konvencionalno kmetovanje.
Rezultati poskusa objavljeni v znanstveni reviji 'Science'.
Leto 1997
Združilo se je 19 neodvisnih organizacij Demeter: Avstrija, Brazilija, Danska, Egipt, Finska, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Švedska, Švica, Združene države Amerike, ki so oblikovale Demeter International.
Leto 1999
Demeter postane največji ponudnik ekološke hrane na svetu.
Leto 2002
Ustanovitev Mednarodnega biodinamičnega združenja (IBDA), ki skrbi za zaščito in postane lastnik različnih blagovnih znamk, tudi ‘Demeter’ in ‘Biodinamično’ po vsem svetu.
Leto 2014
Praznujemo 90. obletnico kmetijskega tečaja s slovestnostmi po celem svetu.
V Bonnu organizirana prva znanstvena konferenca s področja biodinamičnega kmetovanja.
VEČ O BIODINAMIKI PO SVETU:
Demeter International: www.demeter.net
Mednarodna biodinamična zveza IBDA (International Biodynamic Association): www.ibda.ch
Sekcija za kmetijstvo: www.sektion-landwirtschaft.org
Demeter International: www.demeter.net
Mednarodna biodinamična zveza IBDA (International Biodynamic Association): www.ibda.ch
Sekcija za kmetijstvo: www.sektion-landwirtschaft.org
Načela biodinamike
Sodobni problem človeštva je energijsko obubožana, praktično mrtva hrana, ki ni sposobna dajati človeku tiste vitalne sile, ki jo potrebuje za življenje. Temelj biološko-dinamičnega kmetijstva je dojemanje, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in ŽIVO hrano.
Biodinamika ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, življenjska filozofija. Biodinamika se nanaša na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje. Beseda izhaja iz dveh grških besed; bios = življenje in dinamika = energija.
Zato v biodinamiki kmetija predstavlja organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek, ki delujejo kot povezana celota. Na kmetiji se tako prideluje hrana, lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in biodinamičnimi preparati ščiti in krepi rastline ter s kompostom trajno oživlja tla.
Osnove biodinamike:
1. individualnost kmetije
2. oživljena tla
3. biodinamični preparati
4. kompost in kompostni preparati
Biološko-dinamična metoda, ki jo je kot metodo kmetijstva bodočnosti dr. Rudolf Steiner zapustil človeštvu, in ki se je uveljavila kot najstarejša, najtemeljitejše raziskana in v vseh klimatskih conah Zemlje uspešno preizkušena ekološka metoda, omogoča, da krmilo človekovega poseganja v naravo obrnemo na pot življenja. V dobro vsega živega, vključno človeka.
Biodinamika ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, življenjska filozofija. Biodinamika se nanaša na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdržujejo življenje. Beseda izhaja iz dveh grških besed; bios = življenje in dinamika = energija.
Zato v biodinamiki kmetija predstavlja organizem, katerega organi so njive, travniki, sadovnjaki, rastline, živali in človek, ki delujejo kot povezana celota. Na kmetiji se tako prideluje hrana, lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, z naravnimi pripravki in biodinamičnimi preparati ščiti in krepi rastline ter s kompostom trajno oživlja tla.
Osnove biodinamike:
1. individualnost kmetije
2. oživljena tla
3. biodinamični preparati
4. kompost in kompostni preparati
Biološko-dinamična metoda, ki jo je kot metodo kmetijstva bodočnosti dr. Rudolf Steiner zapustil človeštvu, in ki se je uveljavila kot najstarejša, najtemeljitejše raziskana in v vseh klimatskih conah Zemlje uspešno preizkušena ekološka metoda, omogoča, da krmilo človekovega poseganja v naravo obrnemo na pot življenja. V dobro vsega živega, vključno človeka.
Rudolf Steiner
|
Rudolf Steiner (1861-1925) velja za enega najvplivnejših in najbolj vsestranskih družbenih reformistov in inovatorjev 20. stoletja. Bil je filozof, pisatelj, literarni kritik, ezoterik, »oče antropozofije«, utemeljitelj waldorfske pedagogike, antropozofske medicine in začetnik biološko-dinamičnega kmetovanja.
V času svojega življenja se je dotaknil tako veliko področij človekovega delovanja, da bi brez pretiravanja lahko dejali, da je zapustil eno najglobljih sledi v celotni zgodovini človeštva. Bil je raziskovalec duhovnega sveta, znanstvenik, umetnik, modrec in velik človekoljub. Čutil se je poklicanega ljudem pokazati pot, ki skozi razmišljanje pripelje do spoznanja nadčutnega, do spoznanja duha. Fotografija: www.sophiainstitute.us |
S knjigami in predavanji je ljudi želel nagovoriti k samostojnemu raziskovanju duhovnega ter povezati znanost in duhovnost. Uspelo mu je utemeljiti duhovno znanost ali znanost o duhovnem – antropozofijo.
Ker je na življenje gledal kot na celoto in se je od študijskih let naprej posvečal vsemu, kar ga sestavlja, je uspel postaviti temelje novemu načinu razmišljanja in delovanja na tako različnih področjih, kot so filozofija, tehnika, medicina, umetnost, religija, vzgoja, izobraževanje, arhitektura in kmetijstvo. V svojem življenju je napisal okoli 40 knjig in imel več kot 6000 predavanj. Rudolf Steiner se je rodil v Donjem Kraljevcu, majhni vasici na obrobju tedanje Avstro-Ogrske, ki danes sodi k Hrvaški. Njegov oče je bil železniški uradnik, zato sta njegova otroška leta zaznamovale železnica in selitve. Že kot otrok se je rad učil in veliko bral, hkrati pa je že tedaj opazil, da zaznava veliko več kot drugi ljudje. Svoje občutke ob nadčutnih zaznavah več let ni delil z nikomer. To se je spremenilo, ko je kot mladenič srečal zeliščarja Felixa Kogutzkija, ki je tudi sam imel izkušnje nadčutnega, t. i. višjih svetov. V času študija matematike, fizike, kemije, biologije, botanike, filozofije, zgodovine in literature na Visoki tehnični šoli na Dunaju, se je prvič srečal z Goethejevim delom, ki ga je, kot je večkrat sam dejal, zaznamovalo za vse življenje. Goethe je nanj naredil velik vtis, saj je razmišljal drugače kot običajni znanstveniki. Trudil se je namreč zajeti življenje kot celoto, zato ga je Steiner prepoznal kot nekoga, ki je pokazal na most med naravo in duhovnim.
Podrobneje: http://biodinamika-podravje.si/kaj-je-bd/nekaj-o-rudolfo-steinerju/
Ker je na življenje gledal kot na celoto in se je od študijskih let naprej posvečal vsemu, kar ga sestavlja, je uspel postaviti temelje novemu načinu razmišljanja in delovanja na tako različnih področjih, kot so filozofija, tehnika, medicina, umetnost, religija, vzgoja, izobraževanje, arhitektura in kmetijstvo. V svojem življenju je napisal okoli 40 knjig in imel več kot 6000 predavanj. Rudolf Steiner se je rodil v Donjem Kraljevcu, majhni vasici na obrobju tedanje Avstro-Ogrske, ki danes sodi k Hrvaški. Njegov oče je bil železniški uradnik, zato sta njegova otroška leta zaznamovale železnica in selitve. Že kot otrok se je rad učil in veliko bral, hkrati pa je že tedaj opazil, da zaznava veliko več kot drugi ljudje. Svoje občutke ob nadčutnih zaznavah več let ni delil z nikomer. To se je spremenilo, ko je kot mladenič srečal zeliščarja Felixa Kogutzkija, ki je tudi sam imel izkušnje nadčutnega, t. i. višjih svetov. V času študija matematike, fizike, kemije, biologije, botanike, filozofije, zgodovine in literature na Visoki tehnični šoli na Dunaju, se je prvič srečal z Goethejevim delom, ki ga je, kot je večkrat sam dejal, zaznamovalo za vse življenje. Goethe je nanj naredil velik vtis, saj je razmišljal drugače kot običajni znanstveniki. Trudil se je namreč zajeti življenje kot celoto, zato ga je Steiner prepoznal kot nekoga, ki je pokazal na most med naravo in duhovnim.
Podrobneje: http://biodinamika-podravje.si/kaj-je-bd/nekaj-o-rudolfo-steinerju/
Preparati
V biodinamiki se za gnojenje, krepitev in zaščito rastlin uporabljajo različni preparati in pripravki iz naravnih sestavin. Rudolf Steiner je še pred Kmetijskim tečajem v Koberwitzu opozoril, da Zemlja umira in da je človekova naloga, da jo na novo oživlja. Zato v biodinamiki uporabljamo dve vrsti preparatov, in sicer preparate za škropljenje in kompostne preparate.
PREPARATI ZA ŠKROPLJENJE
Preparata za škropljenje sta gnoj iz roga in kremen iz roga. Oba preparata napolnimo v kravji rog (krave, ki je že telila, kar je vidno kot obroček za vsako telitev na rogu) s posebnim razlogom. Pri tem, ko žival prebavlja krmo, se snovi krme, torej snovi, ki jih je rastlina uporabila za svojo izgradnjo, razgradijo. Pri tem se sproščajo tudi energije, ki so gradile rastlino. Prežvekovalci, posebej krava, imajo štiri želodce in dolg prebavni trakt, zaradi česar lahko žival prebavi zelo velike količine krme. Pri tem se sproščajo sile, ki jih rogovi in parklji zadržijo in jih sevajo nazaj tako, da spet stečejo in sodelujejo pri izgradnji telesa. Na ta način žival preskrbi svoj organizem, nam pa da tudi gnoj, dragoceno substanco, sestavljeno iz snovi (mineralni svet), sil življenja (rastlinski svet) in sil lastne duševnosti, ki omogoča izgradnjo plodne humozne zemlje, prežete s silami življenja. V gnoju so tudi energije, ki jih žival, kot bitje brez lastne zavesti, ni mogla uporabiti. Te energije dosežejo človeka preko rastlin, ki zrastejo iz zemlje, negovane s prepariranim gnojem, in so zanj, ki ima tudi duha in zavest, dragocene in potrebne.
PREPARATI ZA ŠKROPLJENJE
Preparata za škropljenje sta gnoj iz roga in kremen iz roga. Oba preparata napolnimo v kravji rog (krave, ki je že telila, kar je vidno kot obroček za vsako telitev na rogu) s posebnim razlogom. Pri tem, ko žival prebavlja krmo, se snovi krme, torej snovi, ki jih je rastlina uporabila za svojo izgradnjo, razgradijo. Pri tem se sproščajo tudi energije, ki so gradile rastlino. Prežvekovalci, posebej krava, imajo štiri želodce in dolg prebavni trakt, zaradi česar lahko žival prebavi zelo velike količine krme. Pri tem se sproščajo sile, ki jih rogovi in parklji zadržijo in jih sevajo nazaj tako, da spet stečejo in sodelujejo pri izgradnji telesa. Na ta način žival preskrbi svoj organizem, nam pa da tudi gnoj, dragoceno substanco, sestavljeno iz snovi (mineralni svet), sil življenja (rastlinski svet) in sil lastne duševnosti, ki omogoča izgradnjo plodne humozne zemlje, prežete s silami življenja. V gnoju so tudi energije, ki jih žival, kot bitje brez lastne zavesti, ni mogla uporabiti. Te energije dosežejo človeka preko rastlin, ki zrastejo iz zemlje, negovane s prepariranim gnojem, in so zanj, ki ima tudi duha in zavest, dragocene in potrebne.
GNOJ IZ ROGA (preparat 500)
Preparat gnoj iz roga naredimo iz kravjega gnoja. Preparat posreduje tlom koncentrirano gnojilno in oživljajočo moč. Rastlinam pomaga, da naredijo zelo globoke korenine, se močno povežejo s silami Zemlje, se zato lahko dobro oskrbujejo s hranili in so bolj odporne proti suši.
KREMEN IZ ROGA (preparat 501)
Kremenov preparat prinaša rastlinam dodatne sile sonca in svetlobe, povečuje odpornost in pridelek rastlin. Preparat 501 pospešuje asimilacijo in zorenje, krepi zdravje rastlin. Kremen (SiO2), v najlepši obliki kot kristal gromska strela, je glavni sestavni del zemeljske skorje. V čisti obliki je popolnoma prosojen in trd. Najdemo ga tudi v rastlinah (njivska preslica) pa tudi v telesih živali in človek (koža, oko, živci). V tleh je kot zrnat pesek, v glini kot aluminijev silikat, najde se tudi v koloidni obliki. Kremen je fino razdeljen tudi v atmosferi. Kremenov kristal uporabljajo v tehniki računalništva, pri izdelavi ur in drugod.
|
ŠKROPLJENJE
Oba preparata, tako gnoj iz roga kot tudi kremen iz roga se pripravljata po načelih homeopatije in se uporabljata v zelo majhnih količinah. Za 1 ha površine je tako potrebnih le 12 dag gnoja iz roga ali 1 g preparata kremen iz roga. Uporabljamo ju kot škropivo, ki ga pripravimo takole: topli vodi (telesna temperatura) dodamo preparat in to mešamo z močnim vrtinčenjem zdaj v eno zdaj v drugo smer eno uro. V tem času se voda ne sme umiriti. Z mešanjem začnemo na robu posode. Hitrost povečujemo in na koncu mešamo proti sredini, tako, da se v sredini naredi lijak skoraj do dna. Tako nastane več slojev različno hitro vrteče vode, pri čemer se informacija preparata prenese na medij. Primerna voda je voda iz vodnjaka ali deževnica (ne prva), v skrajnem primeru pa tudi voda iz vodovoda, ki je nekaj dni stala na soncu. Mešamo ročno s palico »iz rame«, pri večjih količinah z metlico, pritrjeno na visečem drogu nad sodom. Način mešanja je za učinkovitost preparata zelo pomemben. Prav je, da meša preparat oseba, ki je z delom na kmetiji povezana. Ena ura je kozmična enota. Z enournim mešanjem se človek postavi v kozmične ritme. Posoda za mešanje naj bo primerno visoka, cilindrične oblike ter iz lesa ali keramike (plastična ali kovinska ni primerna, pa tudi iz hrastovega lesa ne). |
|
KOMPOSTNI PREPARATI
Ker življenjske energije pritekajo iz kozmosa ob posredovanju planetov, ki življenjsko energijo prežamejo z ritmi, je Rudolf Steiner svetoval, da za oživljanje zemlje naredimo koncentrate življenjske energij, kot jih dobimo od planetov, in jih dodamo kompostu. S preparati cepljen kompost je kot polnovredna hrana vir zdravja naših rastlin in preko teh vir zdravja živali in človeka.
Za pripravo preparatov so rastline skrbno izbrane glede na energije katerega planeta znajo najbolje posredovati na Zemljo, saj so z njim najbolj povezane. Kopriva prinaša energije Sonca, kamilica reprodukcijske energije toplotnega Merkurja, rman reprodukcijske energij svetlobne Venere, hrastovo lubje vitalne energije vodnega Marsa, regrat vitalne energije svetlobnega Jupitra in baldrijan vitalne energije toplotnega Saturna.
Za pripravljanje kompostov uporabljamo vedno kot celoto vseh šest preparatov. Tako pripravljen zrel kompost bo na površinah, kjer ga trosimo, tla oživljal in procese harmoniziral. Predstavlja koncentrat vitalnih energij, s katerim uresničujemo pojem dr. Steinerja: gnojiti pomeni tla oživljati. Izjemoma uporabimo kompostne preparate tudi posamezno.
Ker življenjske energije pritekajo iz kozmosa ob posredovanju planetov, ki življenjsko energijo prežamejo z ritmi, je Rudolf Steiner svetoval, da za oživljanje zemlje naredimo koncentrate življenjske energij, kot jih dobimo od planetov, in jih dodamo kompostu. S preparati cepljen kompost je kot polnovredna hrana vir zdravja naših rastlin in preko teh vir zdravja živali in človeka.
Za pripravo preparatov so rastline skrbno izbrane glede na energije katerega planeta znajo najbolje posredovati na Zemljo, saj so z njim najbolj povezane. Kopriva prinaša energije Sonca, kamilica reprodukcijske energije toplotnega Merkurja, rman reprodukcijske energij svetlobne Venere, hrastovo lubje vitalne energije vodnega Marsa, regrat vitalne energije svetlobnega Jupitra in baldrijan vitalne energije toplotnega Saturna.
Za pripravljanje kompostov uporabljamo vedno kot celoto vseh šest preparatov. Tako pripravljen zrel kompost bo na površinah, kjer ga trosimo, tla oživljal in procese harmoniziral. Predstavlja koncentrat vitalnih energij, s katerim uresničujemo pojem dr. Steinerja: gnojiti pomeni tla oživljati. Izjemoma uporabimo kompostne preparate tudi posamezno.
OSTALI PREPARATI
PREPARAT IZ NJIVSKE PRESLICE
Njivska preslica je rastlina, ki pripada Luni. Za sile Lune je dr. Steiner dejal, da jih ne bo treba krepiti ter da so lahko le premočne. Če so sile Lune premočne, se raven delovanja glivic iz tal dvigne v rastlino (posebej pri degeneriranih rastlinah). Njivsko preslico uporabljamo kot sredstvo za varstvo rastlin. Zaradi visoke vsebnosti kremena (do 97 %), ki ga povezujemo s svetlobnimi silami Jupitra, z njo uspešno uravnavamo težave z glivicami. Pri nabiranju pazimo, da je res njivska preslica, saj močvirska ali gozdna preslica nista primerni. Prava njivska preslica ima obliko majhne smrečice, členki na stebelcu nad razraščanjem so krajši kot na vejici.
PREPARAT IZ NJIVSKE PRESLICE
Njivska preslica je rastlina, ki pripada Luni. Za sile Lune je dr. Steiner dejal, da jih ne bo treba krepiti ter da so lahko le premočne. Če so sile Lune premočne, se raven delovanja glivic iz tal dvigne v rastlino (posebej pri degeneriranih rastlinah). Njivsko preslico uporabljamo kot sredstvo za varstvo rastlin. Zaradi visoke vsebnosti kremena (do 97 %), ki ga povezujemo s svetlobnimi silami Jupitra, z njo uspešno uravnavamo težave z glivicami. Pri nabiranju pazimo, da je res njivska preslica, saj močvirska ali gozdna preslica nista primerni. Prava njivska preslica ima obliko majhne smrečice, členki na stebelcu nad razraščanjem so krajši kot na vejici.
PREPARAT IZ KRAVJEKA PO MARIJI THUN
Marija Thun je med svojim raziskovanjem učinkov biodinamičnih načel razvila preparat, ki je namenjen spodbujanju in pospeševanju pretvorbe ter življenja v tleh. Prvotno je bil namenjen za uporabo v predelih, kjer zaradi pomanjkanja gnoja in s tem tudi kompostov ni bilo možnosti za blagodejno delovanje kompostnih preparatov na obdelovalnih površinah. Preparat iz kravjeka po Mariji Thun izboljšuje strukturo tal in poveča pridelke, krepi in dopolnjuje delovanje kompostnih preparatov in preparatov za škropljenje, ki pa jih seveda ne more nadomestiti.
Preparat se je pokazal kot izjemen po černobilski katastrofi. Kljub sicer močni kontaminaciji območja pridelki vrtnarjev, ki so pogosto uporabljali preparat iz kravjeka po Mariji Thun, niso pokazali nikakršne radioaktivnosti. Kaže, da ima preparat tako močno lastno pozitivno sevanje, da negativno radioaktivno sevanje zavrne.
Podrobneje: Meta Vrhunc: Preparati, Založba Ajda
Biodinamično kmetovanje in vrtnarjenje, Ajda Vrzdenec
Marija Thun je med svojim raziskovanjem učinkov biodinamičnih načel razvila preparat, ki je namenjen spodbujanju in pospeševanju pretvorbe ter življenja v tleh. Prvotno je bil namenjen za uporabo v predelih, kjer zaradi pomanjkanja gnoja in s tem tudi kompostov ni bilo možnosti za blagodejno delovanje kompostnih preparatov na obdelovalnih površinah. Preparat iz kravjeka po Mariji Thun izboljšuje strukturo tal in poveča pridelke, krepi in dopolnjuje delovanje kompostnih preparatov in preparatov za škropljenje, ki pa jih seveda ne more nadomestiti.
Preparat se je pokazal kot izjemen po černobilski katastrofi. Kljub sicer močni kontaminaciji območja pridelki vrtnarjev, ki so pogosto uporabljali preparat iz kravjeka po Mariji Thun, niso pokazali nikakršne radioaktivnosti. Kaže, da ima preparat tako močno lastno pozitivno sevanje, da negativno radioaktivno sevanje zavrne.
Podrobneje: Meta Vrhunc: Preparati, Založba Ajda
Biodinamično kmetovanje in vrtnarjenje, Ajda Vrzdenec
Zaščita rastlin
Za zaščito in krepitev rastlin biodinamiki poleg biodinamičnih preparatov uporabljamo tudi različne druge naravne pripravke. Recepte in uporabo si lahko preberete v gradivu ČAJI, PREVRELKE, PREPARATI, ki so ga pripravila Društva Ajda.
Dokument si lahko prenesete tukaj.
Dokument si lahko prenesete tukaj.
Kozmični ritmi
RITEM DNEVA
Ritem dneva nastaja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Približno pol dneva je Zemlja obrnjena proti Soncu; ta stran je osvetljena, toplejša in prijetna za življenje. Drugo polovico dneva imamo noč, zdaj Zemlja ni osvetljena, je temna in hladnejša. Dan je ritem izdiha Zemlje v jutranjih in njenega vdiha v popoldanskih urah. Dopoldne so zgornji deli rastlin polni sokov in energije, okrog poldneva se energije preusmerijo v spodnji del, popoldne pa stremijo sokovi in energije v spodnji del rastline. To lahko ugotovimo tudi s primerom: približno enako razvito solato odrežemo istega dne eno zjutraj, drugo opoldne in tretjo zvečer ter jih damo v polivinilasto vrečko in v hladilnik. Čez nekaj dni se izkaže, da je le zjutraj odrezana solata še vedno lepo sveže. Podobno je z redkvico: če bi istega dne izpulili redkvico zjutraj, opoldne in zvečer, bi ostala dalj sveža tista, ki smo jo pobrali zvečer.
To dejstvo koristno uporabimo pri presajanju. Rastline, ki jih mislimo presaditi, vzamemo iz zemlje zjutraj, jih zavite v časopisni papir spravimo v senco in nato posadimo na novo mesto proti večeru. Če je zemlja preveč vlažna, jo okopavamo zjutraj, saj bo z izdihom oddala odvečno vlago. Če je zemlja presuha, jo okopavamo proti večeru, da bo z vdihom sprejela vase vlago iz zraka. Da je popoldne okopana zemlja bolj vlažna, lahko opazimo že naslednje jutro.
Ritem dneva je dobro upoštevati tudi pri nabiranju npr. cvetlic na dan za cvet zjutraj, listov zdravilnih zelisšč zjutraj in korenin za čaje ali kot zdravilna zelišča popoldne. Preparate, namenjene zemlji, bomo škropili popoldne. V ritmu dneva imajo ure jutranjega svita in večernega mraka v sebi nekaj svetega; rastline imajo rade, če delamo z njimi ob tem času.
RITEM MESECA
Ritem meseca povezujemo z ritmom Lune. Luna v približno enem mesecu enkrat obkroži Zemljo. V tem času se premakne mimo vseh ozvezdij zodiaka in opravi pot, za katero Sonce potrebuje eno leto. Sile iz ozvezdij zodiaka sicer neprekinjeno sevajo na Zemljo, vendar jih sprejemamo vedno v nekoliko drugaćni kombinaciji. Do tega prihaja, ker planeti, ki se gibajo po svojih krožnicah okoli Sonca pred ozvezdji zodiaka, privlačijo in usmerjajo zodiakalne sile na Zemljo. Količina in kakovost sil, ki jih dobimo na Zemljo iz kozmosa, sta zato odvisni od pozicij planetov pred ozvezdji zodiaka pa tudi od razmerij med posameznimi planeti.
Ne le Luna, temveč tudi drugi planeti posredujejo na Zemljo energije ozvezdij, pred katerimi so. Če pa imamo ob določenem času pred istim ozadjem več planetov ali pride do drugih moćno delujočih pozicij, tedaj so energije, ki iz teh pozicij nastanejo, lahko močnejše od Lune. Maria Thun je v svojem dolgoletnem opazovanju in delu te učinke proučila in te impulze v Setvenem priročniku tudi navaja.
Sicer pa poznamo različne ritme Lune. Najbolj znan je ritem Luninih faz: mlaj, mlada luna, polna luna, stara luna. Poleg teh poznamo še druge ritme, tako ritem oddaljevanja od Zemlje, ki se konča v apogeju – največji oddaljenosti Lune od Zemlje in približevanja, ki se konča v perigeju, največji bližini Zemlje. Če bi rastline vedno sejali v času apogeja (v koledarju oznaka Ag), bi postale ovijalke, če bi jih vedno sejali v perigeju, bi postale stolčene, nizke. Poskusi so pokazali, da je čas, ko je Luna v perigeju (v koledarju oznaka Pg), neprimeren za delo z rastlinami.
Ritem Luninih faz, torej polne lune, mlaja, prvega in zadnjega krajca, v raziskovalnem delu g. Marije Thun ni pokazal posebnih učinkov na rast in razvoj rastlin razen v zvezi z glivičnimi boleznimi. Če v času okoli polne Lune dežuje, je nevarnost, da se glivice, katerih nepogrešljivo mesto delovanja je v zemlji, preselijo v rastline, zato pri deževju v času okoli polne lune pri nevarnosti glivičnih bolezni škropimo proti večeru rastline in zemljo s čajem iz njivske preslice.
RITEM LETA
Ritem leta je ritem letnih časov. Je posledica kroženja Zemlje okrog Sonca. Pri ritmu leta velja, da je polovica leta, to je čas od Božiča do Janezovega, izdih Zemlje. Loki Sonca preko neba se dvigujejo, dnevi pa daljšajo. Čas od Janezovega do Božiča pa je vdih Zemlje. Loki Sonca preko neba se nižajo, dnevi pa krajšajo. V času od Božiča do Janezovega Zemlja razvije pestrost rastlin in z njimi svoje sile izdihne v kozmos. Za Janezovo je dan najdaljši duša Zemlje je čisto v kozmosu. Rastline so se razvile in bodo iz vegetativnega razvoja prešle v nekakšno izgorevanje, zorenje, ovenele in odmrle bodo, ostal pa bo koncentrat v obliki semena. Od Janezovega do Božiča se duša Zemlje iz kozmosa z novimi idejami in močmi vrača na Zemljo, podobno kot je s človekom, ki se prebudi z novimi močmi in idejami. V času izdiha Zemlje posejana rastlina naredi več nadzemeljske substance, v času vdiha pa ve čkorenin. To lahko primerjamo s posevki npr. kolerabice ali redkvice v maju in septembru, ki sta po temperaturah primerljiva.
Če ta ritem poznamo, tudi vemo, zakaj delamo preparat iz koprive konec junija. Kar je rastlina pri izdihu Zemlje oblikovala nad zemljo, je po kakovosti nekaj povsem drugega kot to, kar oblikuje pri vdihu. To velja za vsa zelišča, saj vemo, da korenine navadno nabiramo jeseni!
Podrobneje: Vrhunc, Meta. 2011. Biološko-dinamični preparati. Vrzdenec: Založba Ajda.
Setveni koledar
Dr. Steiner je v Kmetjskem tečaju opozoril, da iz zodiaka pritekajo sile, pomembne za življenje, in da bi jih bilo potrebno dobro proučiti. Prav tej problematiki se je že pred 50 leti posvetila Marija Thun in o svojih ugotovitvah že od 1961 poroča tudi v vsakoletnem Setvenem priročniku; ta že dvajset let izhaja tudi v slovenskem jeziku. Setveni priročnik Marije Thun po njeni smrti leta 2012 pripravljata sin Matthias K. Thun in hči Christine Schmidt Rüdt. Marija Thun je s poskusi preverjala vpliv posameznih konstelacij na rast rastlin in svoje ugotovitve pretvorila v neposredna navodila in sistem označevanja za vsak dan v letu. Tako je širši javnosti olajšala delo in približala tako vplive planetov kot tudi biološko-dinamični način kmetovanja/vrtnarjenja.
Fotografija: http://wiki.astro.com/imwiki/de/Thun_Maria.jpg
Sile iz ozvezdij zodiaka sicer neprekinjeno sevajo na Zemljo, vendar jih sprejemamo vedno v nekoliko drugačni kombinaciji. Do tega prihaja, ker planeti, ki se gibajo po svojih krožnicah okoli Sonca pred ozvezdji zodiaka, privlačijo in usmerjajo zodiakalne sile na Zemljo. Količina in kakovost sil, ki jih dobimo na Zemljo iz kozmosa, sta zato odvisni od pozicij planetov pred ozvezdji zodiaka pa tudi od razmerij med posameznimi planeti.
Setveni priročnik nam posreduje védenje, kdaj je najbolj ugoden čas za sejanje in delo, da bomo čim bolj uspešni. V njem je upoštevan ne le vpliv Lune, temveč tudi ostalih planetov in njihovih pozicij. Delo po Setvenem priročniku je pomemben del biološko-dinamične metode, namenjen vrtičkarjem in kmetom. Iz kvalitet kozmičnih ritmov lahko izbiramo tudi posebno dragocene trenutke, ki, če jih izkoristimo za setev, bistveno vplivajo na regeneracijo, torej izboljšanje zdravja rastlin.
Podrobneje: Vrhunc, Meta. 2011. Biološko-dinamični preparati. Vrzdenec: Založba Ajda.
